Odvetniška družba Neffat in partnerji o.p., d.o.o.
Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenija
- Telefon: 01/300-00-70
- e-pošta: info@neffat.si
24.11.2020
Komisorični dogovor ali drugače lex commissoria je pravni institut, skladno s katerim so nična pogodbena določila (če zakon ne določa drugače), s katerimi bi se stranki dogovorili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, v primeru, da terjatev ob zapadlosti ni plačana, ali pa v primeru, ko je višina plačila vnaprej določena. Enak rezultat imajo tudi drugi dogovori, ki imajo enak ekonomski rezultat.
Komisorični dogovor je poimenovanje pravnega instituta, ki ga najdemo v 132. členu Stvarnopravnega zakonika[1] (v nadaljevanju: SPZ). Ta določa, da sta pogodbeni določili, ki bi določali:
nični, v kolikor zakon ne določa izjem.
Tako prepovedani komisorični dogovori varujejo zastavnega dolžnika pred zlorabo s strani upnika, ko bi ta hotel prejeti stvar, ki je vredna več kot pa je vredna sama terjatev.
Nični so tudi drugi dogovori, ki imajo enako pravno naravo, in sicer, v kolikor imajo enak ekonomski rezultat, kot bi bil kot posledica komisoričnega dogovora, kar izhaja iz pravne teorije, kot tudi sodne prakse.[2]
Vrhovno sodišče je na to temo v sodbi z opr. št. VSRS Sodba III Ips 55/2019 z dne 10. 03. 2020 odločalo ravno o prepovedi komisoričnega dogovora v posebnem primeru sklenjenega pravnega posla.
Predmet sojenja je bil pravni posel, ki je bil kombinacija prodajne in povratne prodajne pogodbe. V tem primeru lastnik proda stvar upniku, ta pa mu jo prek pogodbe o leasingu proda nazaj (t.i. sale and lease back). Sodišče je v tem primeru določilo, da zaradi kršitve prepovedi komisoričnega dogovora praviloma ni nična cela pogodba, oziroma v primeru posla sale and lease back, obe pogodbi, torej tako prodajna kot tudi pogodba o leasingu. Odločilo je, da v takšnem primeru zaradi ničnega komisoričnega dogovora ni hkrati nična cela pogodba oziroma obe pogodbi.
Je pa sodišče opozorilo, da bi v primerih očitne zlorabe močnejše pogodbene stranke ali v primeru, ko je jasno, da je bilo prav okoriščenje upnika na škodo dolžnika odločilen nagib za sklenitev pogodbe in podobno, ničen celoten pravni posel.
Pripravila:
[1] Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20.
[2] Dr. Matjaž Tratnik v Dr. Miha Juhart, Dr. Matjaž Tratnik, Dr. Renato Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list RS, Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravna fakulteta v Mariboru, Ljubljana, 2016, str. 740. Glej VSRS II Ips 427/2003 z dne 26. 8. 2004 in II Ips 184/2008 z dne 15. 9. 2011 ter VSL II Cp 2476/2009 z dne 4. 11. 2009).
Odvetniška družba Neffat in partnerji o.p., d.o.o.
Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenija
Avtorji: Spletna Postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.