Ta prispevek se navezuje na že objavljen zapis na našem blogu[1], ki je nastal na podlagi analize relevantnih določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in takratnih odločitev sodišč. Od tedaj do danes se je sodna praksa spremenila, zato je potrebno na naslovno vprašanje ponovno odgovoriti.

399. člen ZGD-1 določa, da imajo delničarji v delniški družbi (d.d.) pravico izpodbijati sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička v 3 primerih:

1. primer: če je v nasprotju z zakonom ali
2. primer: če je v nasprotju statutom ali
3. primer: če se delničarjem ne deli dobiček v minimalnem znesku 4% odstotkov osnovnega kapitala družbe (razen če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje).

Kar zadeva družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), 522. člen ZGD-1 jasno določa, da se glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) smiselno uporabljajo določbe o ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine d.d. V sodni praksi se je kot najbolj sporna pokazala smiselna uporaba 3. primera iz 399. člena ZGD-1.

Stališče Višjega sodišča v Kopru v zadevi Cpg 78/2008 z dne 26.09.2008 je namreč bilo, da ni pravne podlage za izpodbijanje sklepa družbenikov o uporabi bilančnega dobička. Tako torej sodišče smiselne uporabe 399. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1 ni dopustilo. Sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička bi bil pri d.o.o. lahko po stališču pritožbenega sodišča izpodbojen le, če bi bil sprejet v nasprotju z zakonom ali statutom oziroma, če bi bila omejitev razdelitve čistega dobička posledica zlorabe pravic ali če bi zaradi njega prišlo do kršitve načela enakega obravnavanja družbenikov. Argumentacija je slonela na tem, da obstajajo med d.o.o. in d.d. temeljne razlike, kot so:

• d.d. je prava kapitalska družba, medtem ko je d.o.o. družba majhnega kapitala, kjer zaradi personalnosti organizacije obstaja tesnejša horizontalna povezanost med družbeniki kot pri delničarjih v d.d.;
• v d.d. je praviloma večje število delničarjev, ki morebiti niso zainteresirani za sodelovanje pri upravljanju, zato mora zakon bolj ščititi njihove interese kot pri d.o.o., kjer je manjše število tesneje povezanih družbenikov in zato ne potrebujejo stroge zaščite zakona.

S takšnim stališčem in obrazložitvijo pa se ni strinjalo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cpg 485/2013 z dne 25.03.2014, ki je odločilo popolnoma nasprotno in dovolilo smiselno uporabo 399. člena ZGD-1 tudi glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine d.o.o. o delitvi bilančnega dobička. Po mnenju VSM torej temeljne razlike med d.d. in d.o.o. ne izključujejo izpodbojni razlog delitve dobička. VSM je pojasnilo, da so pri uporabi določbe okoliščine pri obeh oblikah gospodarskih družb v bistvenem enake. Obe družbi sta kapitalski družbi, kjer imajo tako delničarji kot družbeniki v d.o.o. zakonsko zagotovljeno pravico do dela dobička in v obeh primerih je potrebno ustrezno zavarovati interes delničarjev oziroma družbenikov, ker pri uporabi bilančnega dobička tako pri d.d. kot pri d.o.o. interesi delničarjev/družbenikov »trčijo« ob interes varstva družbe. Prav tako običajno manjše število družbenikov v d.o.o. in njihova večja povezanost ne moreta biti tista razlikovalna elementa, ki bi izključevala uporabo tega izpodbojnega razloga, saj v realnem življenju poznamo d.o.o.-je z večjim številom družbenikov in delniške družbe z enim delničarjem (po 206. členu ZGD-1). Tako torej VSM ne vidi tehtnega argumenta, zakaj bi ZGD-1 družbenikom v d.o.o. odvzel njihovo pravico do izpodbijanja sklepa skupščine o delitvi bilančnega dobička, da se družbenikom dobiček ne deli najmanj v višini 4% osnovnega kapitala.

Omejitev temeljne zakonske pravice vsakega družbenika do deleža dobička bi lahko bila možna le v nekaterih ekstremnih primerih in sicer ko gre za manjše d.o.o.-je z manjšim številom družbenikov, ki so medsebojno družinsko povezani. Vendar je potrebno takšne omejitve razlagati restriktivno. Tako je Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi III Ips 14/2009 z dne 20.12.2009 odločilo, da je poseg v pravico do deleža dobička možen, ampak le če gre za nujen poseg v pravico.[2]

Za zaključek se glede na neenotno sodno prakso, ki se je pojavljala na višjih sodiščih, v prihodnosti pričakuje, da bo tudi Vrhovno sodišče podalo svoja stališča o dopustnosti oziroma nedopustnosti smiselne uporabe izpodbojnosti in ničnosti sklepa skupščine d.o.o. o delitvi dobička.

[1] Blog Odvetniške družbe Neffat (2013). Ali je v družbah z omejeno odgovornostjo obvezna delitev bilančnega dobička?

[2] Petra Veinhandl, 'Dopustnost tožbe za izpodbijanje sklepa skupščine d. o. o. o (ne)uporabi bilančnega dobička na podlagi 399. člena ZGD-1' [2015] Pravna praksa, št. 44, str. 10-12.