Obdavčitev poslovanja z virtualnimi valutami (Bitcoin, Litecoin,...) z vidika DDV

Virtualne (kripto) valute so znatno spremenile in tudi razširile možnosti plačilnih transakcij. Vsakodnevno nastajajo nove virtualne valute, pri čemer je tržna kapitalizacija samo najbolj znanih treh (Bitcoin, Ethereum, Litecoin) že skoraj dosegla 100 milijard ameriških dolarjev. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 1. avgusta 2017 objavila pojasnilo glede obdavčitve poslovanja z virtualnimi valutami z vidika DDV, katerega ključni poudarki so predstavljeni v nadaljevanju.

Virtualne valute (tudi kriptovalute) se ne štejejo za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Prav tako se virtualne valute ne štejejo za finančni instrument.

Provizija oz. plačilo za storitev menjave običajne valute v virtualno valuto ali obratno je oproščena plačila DDV v skladu s 4. d) točko 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1. Na oprostitev plačila DDV takšnih transakcij je opozorilo tudi že Sodišče EU v zadevi C‑264/14 z dne 22.10.2015.[1] Sodišče EU je pojasnilo, da se transakcije, ki se nanašajo na valute, ki niso tradicionalne (to je druge valute, ki niso denar, ki je zakonito plačilno sredstvo v eni ali več državah članicah), obravnavajo kot finančne transakcije, če sta stranki te valute pri določeni transakciji sprejeli kot plačilno sredstvo, ki se razlikuje od zakonitih plačilnih sredstev in ima zgolj funkcijo plačilnega sredstva. Sodišče je kot nesporno sprejelo stališče, da ima virtualna valuta »bitcoin« zgolj funkcijo plačilnega sredstva in da jo neki subjekti sprejemajo kot tako. Iz tega razloga je menjava običajnih valut za enote virtualne valute in obratno, ki se opravljajo proti plačilu zneska (ki ustreza razliki med ceno, po kateri zadevni izvajalec transakcij kupi enote valute, in ceno, po kateri jih proda strankam) transakcija, ki je oproščena plačila davka na dodano vrednost.

Tudi Rudarjenje kriptovalut je transakcija, ki ni predmet DDV. Rudarjenje kriptovalut namreč nima določenih strank, nove virtualne valute samodejno ustvari omrežje. Ravno tako tudi potrjevanje transakcij, ki jih opravijo rudarji med rudarjenjem za nagrado v obliki provizije, ne predstavljajo storitve, ki bi bila predmet DDV, če je provizija prostovoljno dana s strani osebe, ki opravi transakcijo s kriptovaluto (tudi brez provizije bi bila transakcija potrjena), in gre z vidika rudarja za storitev potrjevanja kriptovalute, ki rudarju ne daje nikakršnih pravic do prejema plačila zanjo. Če pa bi rudar vsakič, ko opravi potrjevanje transakcij, prejel ali nove kritpovalute ali provizijo (obvezno), bi bila storitev opravljena za plačilo in kot takšna predmet DDV. V tem primeru gre za storitev potrjevanja transakcij, ki je oproščena plačila DDV v skladu s 4. c) točko 44. člena ZDDV-1, kot transakcija v zvezi s plačili in nakazili.

V zvezi z nabavo programske in strojne opreme za rudarjenje kriptovalut je FURS pojasnila, da praviloma ne obstaja pravica do odbitka DDV. Pravica do dobitka DDV bi prišla v poštev le v primerih, ko bi bilo potrjevanje transakcij s kriptovalutami lahko oproščeno plačila DDV na podlagi 4. c) točke 44. člena ZDDV-1 in bi bilo potrjevanje transakcij opravljeno naročnikom s sedežem zunaj Unije.

Več o tem: FURS, Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami z vidika DDV, 1.8.2017.

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_na_dodano_vrednost/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_z_vidika_DDV.pdf

Nazaj