Predmetni prispevek predstavlja zakonsko ureditev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe, v sodni register in s tem povezan institut registrske zapore.

Vpis sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja (sklep o prenosu delnic) v sodni register ureja 387. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da mora predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register vložiti poslovodstvo. Vpis sklepa o prenosu delnic v sodni register je konstitutivne narave in šele z vpisom namreč sklep dobi relevanten korporacijskopravni učinek. Predlogu za vpis je potrebno priloži notarsko overjen prepis zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev, in priloge.

Za predlog vpisa sklepa o prenosu delnic, njegove priloge in postopek odločanja o njem pa se skladno z določbo drugega odstavka 387. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe 1. točke drugega odstavka in tretjega do petega odstavka 590. člena ZGD-1, kisicerureja predlog za vpis pripojitve družb v sodni register.

Iz prve točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1 smiselno izhaja, da mora poslovodstvo družbe predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic priložiti izjavo:

• da proti sklepu skupščine o prenosu delnic v roku za izpodbijanje tega sklepa ni bila vložena tožba za izpodbijanje tega sklepa ali za ugotovitev njegove ničnosti ali
• da je bil tožbeni zahtevek za izpodbijanje sklepa skupščine ali za ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen ali tožba zavržena ali umaknjena, ali
• da so se vsi delničarji z izjavo v obliki notarskega zapisa odpovedali pravici do izpodbijanja sklepa skupščine ali uveljavljanju njegove ničnosti.

V kolikor poslovodstvo ne predloži zgoraj navedene izjave, ker je bila proti sklepu skupščine pravočasno vložena tožba za izpodbijanje tega sklepa ali za ugotovitve njegove ničnosti in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, registrski organ skladno s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. V tem primeru pride do t.i. registrske zapore, ki (praviloma) onemogoča takojšen vpis sklepa v sodni register in prenos delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.

Vendar pa ZGD-1 v četrtem odstavku 590. člena govori tudi o možnosti predrtja registrske zaporein sodišču dopušča možnost, da ne prekine postopka ali celo da razveljavi sklep o prekinitvi postopka in opravi vpis prenosa delnic še pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku, če znatno prevladuje interes za hitro odločanje o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis.

Sodišče mora pri presojanju, ali prevladuje interes za hitro odločitev, kumulativno upoštevati naslednje okoliščine:

• Pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, pri čemer je potrebno upoštevati vse pravice manjšinskih delničarjev v povezavi z njihovo iztisnitvijo in dejstvo, da je zaščiti njihovega interesa namenjen tudi postopek sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine, urejen v 388. členu ZGD-1.
• Verjetnost, da bo tožnik s tožbo uspel (sodišču pri tehtanju odločilnih dejstev ni potrebno ugotavljati s stopnjo prepričanja, kot v pravdnem postopku, ampak le s stopnjo verjetnosti. Zato tudi predlagatelju vpisa ni treba na tak način kot v pravdnem postopku zatrjevati in dokazovati dejstev, ki kažejo na utemeljenost predrtja registrske zapore. Sodišče upošteva tudi dejstva, ki so splošno znana in na katera lahko samo sklepa glede na vse okoliščine primera).
• Škodo, ki bi lahko delniški družbi ter glavnemu delničarju nastala zaradi poznejšega vpisa sklepa v sodni register.

Če se torej želi doseči prebitje registrske zapore in takojšen vpis sklepa o prenosu delnic na večinskega delničarja kljub odsotnosti izjave poslovodstva iz prve točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1, mora poslovodstvo v predlogu registrskemu sodišču, da registrsko zaporo prebije, izkazati interes za hitro odločitev o vpisu ter kumulativno izpolnjevanje zgoraj naštetih pogojev.

V nadaljevanju so predstavljena nekatera stališča strokovne literature in sodne prakse, ki so lahko poslovodstvu v pomoč pri utemeljitvi predloga za prebitje registrske zapore.

Smiselna (milejša) uporaba določb 590. člena ZGD-1

Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VSRS) v sklepu III Ips 175/2007 je presoja, ali prevladuje znatni interes za hitro odločitev, pri odločanju o registrski zapori ali njenem prebitju v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja bistveno drugačna od presoje v postopku vpisa pripojitve delniške družbe, zato je potrebno določbe četrtega in petega odstavka 590. člena ZGD-1 uporabiti smiselno.

VSRS je v isti zadevi navedlo, da je treba upoštevati, da je iztisnitev manjšinskih delničarjev zakonska pravica glavnega delničarja, ki se ji manjšinski delničarji praktično ne morejo upreti[1], obenem pa jim zakon vendarle daje varstvo s tem, ko predpisuje, da mora o prenosu delnic odločiti skupščina delniške družbe (in ne morda kar glavni delničar sam), in dopušča ničnostno in izpodbojno tožbo proti skupščinskemu sklepu, razen iz razloga, ker ni bila določena odpravnina ali je bila ta neprimerna.

Nadalje je VSRS navedlo, da je treba upoštevati tudi položaj glavnega delničarja, ki mu je zakon dal pravico iztisniti manjšinske delničarje iz delniške družbe zato, ker ti lahko kljub temu, da upravljavskih pravic iz delnic tako rekoč ne morejo uresničevati, saj jih glavni delničar lahko preglasuje prav pri vsaki odločitvi, ovirajo glavnega delničarja pri uresničevanju skupščinskih sklepov s tožbami za ugotovitev njihove ničnosti ali za razveljavitev. Zaradi vseh teh posebnosti je mogoče pričakovati, da bo prebitje registrske zapore v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja lažje kot v postopku vpisa pripojitve delniške družbe.[2]

Tudi iz strokovne literature izhaja, da je registrskemu organu pri odločanju o vpisu v register zagotovljen bistveno večji manevrski prostor, kot sicer velja pri združitvah oziroma statusnopravnih preoblikovanjih. V teh postopkih naj bi se predvsem onemogočile zlorabe tistih manjšinskih delničarjev, ki bi zaradi nedovoljenih koristi z zlorabo prava ovirali registrsko-pravne izpeljave teh postopkov.[3]

V postopkih iztisnitve manjšinskih delničarjev iz družbe po mnenju strokovne literature praviloma znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu. Le v izjemnih primerih bi bilo zadržanje vpisa sklepa o prenosu delnic utemeljeno. Izjeme pa se nanašajo na neizpolnjevanje formalnih zakonskih pogojev za sprejetje sklepa (na primer večinski delničar nima 90 odstotkov delnic, ni dana bančna garancija ...). Enotno mnenje je, da je naloga sodišča tehtanje interesov tožnika in toženca iz konkretnega primera, pri čemer se interesi družbe in glavnega delničarja vrednotijo više kot interes manjšinskega delničarja. [4]

Pomen pravice, katere kršitev manjšinski delničar zatrjuje s tožbo

Pri utemeljitvi, da so pravice, katerih kršitev se zatrjuje z izpodbojno oziroma ničnostno tožbo, že zavarovane oziroma da te pravice ne morejo pretehtati nad interesom družbe, da čimprej izvede vpis sklepa o prenosu delnic ter da le-te preidejo na večinskega delničarja, gre smiselno za podobne razloge, kot so že navedeni predhodno.

V kolikor so bili vsi zakonsko določeni postopki v zvezi z izvedbo skupščine in sprejetjem sklepa o prenosu delnic izvedeni skladno z zakonskimi določbami, pravice manjšinskih delničarjev zaradi sprejema sklepa niso ogrožene v tej meri, da bi vložena izpodbojna tožba utemeljeno prekinila postopek vpisa – glavni delničar namreč s sprejemom sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev zgolj uresničuje svojo zakonsko določeno pravico. Ekonomske pravice manjšinskih delničarjev pa so varovane že z institutom sodnega preizkusa denarne odpravnine, določenem v 388. členu ZGD-1, po katerem manjšinski delničarji ne morejo izpodbijati sklepa o prenosu delnic zaradi neustrezne odpravnine, ampak lahko zahtevajo njeno sodno odmero. Izključeno je torej izpodbijanje sklepa o prenosu delnic zaradi neprimernosti ponujene odpravnine in v kolikor bi bila vložena takšna izpodbojna tožba, registrska zapora ne bi bila upravičena.[5]

Verjetnost uspeha manjšinskih delničarjev s tožbo

Poslovodstvo družbe mora v utemeljitvi predloga za prebitje registrske zapore izkazati tudi, da manjšinski delničarji z vloženimi izpodbojnimi oziroma ničnostnimi tožbami sploh ne morejo uspeti, pri čemer bo vsebina utemeljitve odvisna od konkretnih tožbenih navedb.

Škoda

Na zadnje mora poslovodstvo družbe izkazati še škodo, ki bi družbi oziroma glavnemu delničarju nastala v primeru, da do predrtja registrske zapore ne bi prišlo.

Po stališču sodne prakse in literature z iztisnitvijo manjšinskim delničarjem škoda ne nastane oziroma ne more nastati. Pri iztisnitvi namreč ne gre za nadaljnjo škodo, ki bi jo občutili manjšinski delničarji, saj jih tako ali tako (samo vprašanje časa je) v družbi ne bo več, zato tudi ni neposredno (ampak samo smiselno) uporabljiv institut registrske zapore, ki jo opredeljuje 590. člen ZGD-1. Če glavni delničar realizira svojo zakonsko pravico s sprejetjem ustreznega sklepa o prenosu delnic na skupščini, manjšinskim delničarjem ne nastane nikakršna škoda, saj jih že sam zakon varuje z ohranjanjem njihovega ekonomskega interesa iz delnice z omogočanjem primerne denarne odpravnine. Manjšinski delničarji pa za svoj interes ostati v delniški družbi nimajo nikakršnega pravnega sredstva.[6] (smiselno enako VSK Sklep Cpg 30/2012)

Pri presojanju škode ne gre za ugotavljanje in dokazovanje konkretne škode, ampak za abstraktno škodno nevarnost zaradi poznejšega vpisa v sodni register.[7] Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu IV Cpg 175/2009 zapisalo, da je kot družbo, ki ji nastaja škoda, treba razumeti predlagatelja, pa tudi udeležence iztisnitve, to je glavnemu delničarju in manjšinskim delničarjem, ki ne nasprotujejo vpisu sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča Cpg 30/2012, kjer je sodišče navedlo, da je »Sodišče je napačno presodilo tudi zatrjevano škodo posameznih manjšinskih delničarjev, ki se z iztisnitvijo strinjajo, saj so gotovo zainteresirani za to, da se jim denarno nadomestilo 65 EUR na delnico izplača čimprej. Ker se nadomestilo za delnice obrestuje šele od vpisa sklepa o prenosu delnice v sodni register, je premoženje delničarjev v vmesnem času izpostavljeno izgubljanju vrednosti zaradi inflacije.«

Sodišče je v sklepu Cpg 30/2012 nadalje zapisalo, da je potrebno stroške, ki jih ima predlagatelj s sklicevanjem skupščin, z obveščanjem delničarjev, z zagotavljanjem njihove pravice do informiranosti ter tudi z izpodbijanjem skupščinskih sklepov s strani manjšinskih delničarjev, potrebno upoštevati pri presoji, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev (smiselno enako tudi sklep VSRS III Ips 175/2007).

Prav tako je sodišče v tej zadevi ocenilo tudi, da je potek časa zaradi prekinitve postopka v vzročni zvezi z morebitno pridobitvijo nove izjave banke (bančne garancije). Glavni delničar mora namreč v skladu z drugim odstavkom 385. člena ZGD-1 pridobiti izjavo banke, s katero je ta solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, pridobivanje izjave pa je povezana s stroški za glavnega delničarja, saj storitev banke ni brezplačna. Ker je veljavnost izjave časovno omejena, registrska zapora, če ni prebita, nedvomno povzroči škodo glavnemu delničarju.

Nadalje se je sodišče v sklepu Cpg 30/2012 opredelilo tudi do škode, ki bo družbi nastala zaradi nezmožnosti vpisov kasneje sprejetih sklepov v sodni register, saj se vpisi zaradi prekinitve predmetnega postopka ne bodo mogli opraviti. Registrsko sodišče mora namreč glede na 2. odst. 13. čl. Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: »ZSReg«) zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače. To pomeni, da je vpis kasneje prejete zadeve izjema, pravilo pa je, da je prekinitev postopka ovira za nadaljnje vpise (tako tudi sklep VSRS III Ips 175/2007).

[1] »Manjšinski delničarji ne morejo zasledovati interesa ostati delničarji družbe.« VSL Sklep IV Cpg 18/2008

[2] Balažic V., Aktualna sodna praksa v zvezi s sklepi skupščin gospodarskih družb in drugimi korporacijsko-pravnimi sodnimi spori, Podjetje in delo, št. 6-7, GV Založba, 2009

[3] M. Kocbek, ... et al., Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 694

[4] B. Bratina, D. Jovanovič, Pojem in ratio instituta iztisnitve, Podjetje in delo, GV Založba, Ljubljana 2008

[5] Navedeno smiselno izhaja tudi iz naslednje sodne prakse: VSRS Sklep III Ips 175/2007, VSL Sklep Cpg 30/2012, VSL Sklep IV Cpg 18/2008, VSL Sklep IV Cpg 346/2015

[6] B. Bratina, D. Jovanovič, Pojem in ratio instituta iztisnitve, Podjetje in delo, GV Založba, Ljubljana 2008

[7] Ibidem