Odvetniška družba Neffat in partnerji o.p., d.o.o.
Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenija
- Telefon: 01/300-00-70
- e-pošta: info@neffat.si
18.03.2024
11.03.2024
28.02.2024
Pogodba o zaposlitvi je dvostranska pogodba, s katero se delavec zaveže opravljati določeno delo za delodajalca, delodajalec pa, da bo delavcu za opravljeno delo plačal. Temeljna obveznost delavca je torej vestno opravljanje dela skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na drugi strani pa je plačilo za delo ena izmed temeljnih delodajalčevih obveznosti.
Neupravičena odsotnost delavca z dela predstavlja kršitev njegovih pogodbenih obveznosti in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tovrstna kršitev lahko vodi do različnih pravnih posledic, ki so predstavljene v nadaljevanju.
27.02.2024
16.01.2024
Pogodba o finančnem leasingu je pravni posel modernega avtonomnega gospodarskega prava, ki je v praksi zlasti poznana na področju leasinga vozil. Ker gre za tip pogodbe, ki je zakon izrecno ne ureja, je v ospredju pogodbena avtonomija strank, v okviru katere lahko stranki medsebojna razmerja tudi glede posledic prenehanja pogodbe uredita tako, da to ustreza njuni volji in namenu.
Pogodbena določila in splošni pogoji kot sestavni del pogodbe o finančnem leasingu so pri presoji razmerij pogodbenih strank bistvena pravna podlaga. Slednje je mogoče razbrati tudi iz nedavne odločbe Vrhovnega sodišča.
22.12.2023
19.12.2023
15.12.2023
14.12.2023
06.12.2023
18.08.2023
03.04.2023
30.03.2023
30.03.2023
27.03.2023
10.03.2023
10.03.2023
10.03.2023
Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.
Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.
09.03.2023
16.01.2023
16.01.2023
16.01.2023
16.01.2023
13.01.2023
15.12.2022
29.11.2022
02.11.2022
28.10.2022
21.10.2022
10.10.2022
V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.
Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.
10.10.2022
10.10.2022
12.09.2022
29.08.2022
Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.
Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.
19.08.2022
15.08.2022
11.07.2022
21.06.2022
21.06.2022
20.06.2022
20.06.2022
20.06.2022
20.06.2022
17.06.2022
17.06.2022
03.06.2022
27.05.2022
20.05.2022
19.05.2022
16.05.2022
06.05.2022
26.04.2022
15.04.2022
14.04.2022
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti zakonske ureditve sodnega varstva v upravnem sporu zoper prostorske izvedbene akte. Odločilo je, da je bil 58. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) v neskladju z Ustavo.
Obravnavana odločitev učinkuje tudi na odprte sodne postopke, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer ima za posledico zavrženje tožb v teh postopkih. Ker bi ti tožniki zaradi odločitve Ustavnega sodišča lahko ostali brez pravnega varstva, je Ustavno sodišče odločilo tudi o načinu izvršitve svoje odločitve. Tako lahko posamezniki in nevladne organizacije iz prve in druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 v treh mesecih po vročitvi odločitve Vrhovnega ali Upravnega sodišča, s katero je postopek odločanja o njihovem tožbenem zahtevku končan, pri Ustavnem sodišču vložijo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega izvedbenega akta.
Omenjena odločitev je relevantna tudi za ureditev po ZUreP-3, ki v 61. členu v bistvenem podobno kot ZureP-2 ureja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte.
07.04.2022
14.03.2022
Vrhovno sodišče (VSRS) je v aktualni odločbi v zvezi zahtevkom za povrnitev škode investitorju, nastali zaradi spreminjanja prostorskih aktov s strani občine, odgovorilo na naslednji revizijski vprašanji:
11.03.2022
08.03.2022
Ali je delavec dolžan izkazati, da ga konkurenčna klavzula omejuje pri pridobitvi primerljivega zaslužka?
Ali je lahko delavec upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule tudi v primeru, da pri novem delodajalcu prejema enako ali višjo plačo?
Ali se lahko delavec in delodajalec dogovorita drugače – da nadomestilo delavcu pripade že, če spoštuje konkurenčno klavzulo?
Kdaj gre za primerljiv zaslužek?
30.11.2021
25.11.2021
19.11.2021
12.11.2021
06.11.2021
26.10.2021
29.09.2021
01.09.2021
01.09.2021
01.09.2021
17.08.2021
12.08.2021
Prvi | Prejšnji | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | Naslednji | Zadnji | Vsi |
Odvetniška družba Neffat in partnerji o.p., d.o.o.
Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenija
Avtorji: Spletna Postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.